Danes, 15. septembra, obeležujemo Mednarodni dan demokracije. To je trenutek, ko se spomnimo, kako dragocene so demokratične vrednote, institucije in aktivna participacija državljanov. Evropska unija temelji prav na teh temeljih – na neposredni legitimnosti, izraženi prek evropskih volitev. Evropski parlament je edina institucija EU, katere člani so izvoljeni z neposrednimi volitvami, zato ga lahko upravičeno imenujemo srce evropske demokracije.
Toda demokracija nikoli ne sme postati samoumevna. Poročilo o demokraciji, ki so ga pripravili raziskovalce iz Univerze v Gothenburgu, razkriva, da je bil delež svetovnega prebivalstva, ki živi v demokracijah, v letu 2004 51%, v letu 2024 pa le še 28%
V Sloveniji se moramo še naprej truditi za odpravo demokratičnega deficita, za krepitev zaupanja in za večjo angažiranost državljanov v političnih procesih.
Evropske vrednote in moč volivcev
Evropska demokracija počiva na dveh stebrih: večinskosti v Evropskem parlamentu ter konsenzu v Svetu EU. Za manjše države, kot je Slovenija, je pravica do veta ključna za ohranjanje vpliva in enakovredne obravnave. Če bi EU zapadla v preprosto večinsko odločanje, bi to poglobilo nezaupanje med državami in lahko ogrozilo samo prihodnost Unije.
Odkrita napoved predsednice Evropske komisije, da želi ukiniti veto v Svetu, je nerazumljiva in pomeni neposreden poseg v Pogodbo o EU in v samo strukturo Unije.
Demokracija ni mogoča brez volivcev. Ko ljudje ostajajo doma na volilni dan, s tem ne le oslabijo demokratične institucije, ampak krepijo vladajoče strukture, ki ostajajo brez pravega nadzora državljanov. Evropske institucije pa so tu zaradi ljudi, ki so tudi na zadnjih volitvah jasno povedali, v katero smer si želijo, da Evropa gre.
Izzivi demokracije v Sloveniji in Evropi
Slovenci smo pogosto skeptični do politike, sodstva in državnih institucij. Ta nezaupanje se odraža v nizki volilni udeležbi in občutku, da posamezen glas ne šteje. Takšen apatičen odnos vodi v kronično politično krizo, ki jo lahko presežemo le z močnimi institucijami, odgovornimi politiki in neodvisnimi mediji.
Demokracija in vrednote EU, kot so opredeljene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), so izpostavljene znatnemu pritisku, tudi na področju informacij. To se odraža v zaskrbljenosti državljanov EU glede tujega vmešavanja v demokratične sisteme; 81 % anketirancev v raziskavi Eurobarometer iz leta 2023 je tuje vmešavanje v demokracijo označilo za resen problem, mnogi pa so izrazili zaskrbljenost glede vpliva dezinformacij, hibridnih napadov in prikritega tujega vpliva na volitve. To odraža globalni trend upadanja demokracije zaradi naraščajočega političnega zatiranja, dezinformacij, volilnih sporov in naraščajočega avtoritarizma.
Evropska unija se danes sooča tudi s pomanjkanjem vizionarskih voditeljev. Preveč odločitev prepustimo birokratom brez politične odgovornosti. Zato je nujno, da prihodnje volitve prinesejo odločne in kakovostne politike, ki bodo pripravljeni voditi Evropo v novo obdobje.
Pri tem imajo pomembno vlogo tudi mediji. Regulacija ne sme postati orodje za nadzor, temveč mora zagotavljati transparentnost lastništva in varovati pluralnost. Mediji morajo ostati svoboden in kritičen glas demokracije, ne pa podaljšana roka oblasti.
Skupna odgovornost
Demokracija ni cilj, ki bi ga enkrat dosegli – je stalna naloga in odgovornost. Ne le politikov in institucij, temveč tudi vsakega državljana posebej.
Na Mednarodni dan demokracije zato pozivam: krepimo zaupanje, spodbujajmo udeležbo, varujmo institucije, ki temeljijo na preglednosti, in gradimo prihodnost, utemeljeno na evropskih vrednotah, solidarnosti ter spoštovanju človekovih pravic. Samo tako bomo ohranili in nadgradili demokracijo – najdragocenejšo dediščino naše skupnosti.
dr. Milan Zver
evropski poslanec