Na današnji dan, 7.avgusta 1895, so srčni planinci postavili Aljažev stolp na vrh Triglava. Jakob Aljaž je vrh Triglava – kvadratni meter zemljišča – marca 1895 kupil od tedanjih občinskih oblasti občine Dovje-Mojstrana. Nato je sam narisal načrt za stolp: kovinski valjast stolp s stožčasto streho. Izdelavo je zaupal kleparju Antonu Belemu iz Šentvida pri Ljubljani. Aljažev stolp je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Leta 2018 je bil stolp restavriran – razstavljen, obnovljen v dolini in ponovno postavljen na vrh Triglava.
V nadaljevanju objavljamo sporočilo poslanca dr. Milana Zvera ob današnji 130. obletnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava:
7. avgusta 1895 je župnik, skladatelj, planinec in predvsem zaveden Slovenec Jakob Aljaž sredi mogočnega kamnitega kraljestva slovenskih Alp postavil simbol, ki je še danes eno najmočnejših znamenj slovenske narodne zavesti – Aljažev stolp na Triglavu.
Danes, 130 let pozneje, se z globokim spoštovanjem spominjamo tega dejanja, ki ni bilo zgolj tehnični ali alpinistični podvig, temveč predvsem izraz vizionarskega domoljubja. Jakob Aljaž je z 1 goldinarjem kupil vrh Triglava – takrat še ne slovenskega državnega simbola – in nanj postavil stolp kot jasno sporočilo: »To je slovenska zemlja in tu prebivamo Slovenci kot narod.«
V obdobju, ko je slovenska narodna identiteta še iskala svoje mesto med velikimi silami Avstro-Ogrske, je Aljažev stolp predstavljal več kot le preprost kovinski valjast objekt s stožčasto streho-bil je tihi čuvaj narodnega ponosa, jasen opomnik, da je Triglav simbol slovenstva, ki nas povezuje prek meja in generacij.
Postavitev stolpa na vrhu Triglava je poleg praktičnega pomena (stolp je sprva služil zavetje za planince pred nevihtami na izpostavljenem vrhu) nosila globoko sporočilo – Slovenci imamo pravico do svojega jezika, do svoje kulture in do svojih vrhov.
Aljažev stolp je bil z vrha Triglava umaknjen zgolj enkrat v času njegove obnove v letu 2018.
Aljažev stolp v današnjem času za mnoge posameznike predstavlja osebni cilj (»biti na vrhu Slovenije«), notranje zadoščenje ali simbol povezanosti s slovensko naravo in koreninami, hkrati pa je še vedno pričevalec narodne budnosti in skrbi za slovenski prostor.
Naj nas danes, ko praznujemo 130-letnico njegove postavitve ne prevzame le praznično razpoloženje, temveč predvsem odgovornost, da ohranjamo vse tiste vrednote, za katere se je zavzemal Jakob Aljaž – ljubezen do domovine, spoštovanje do narave in narodne identitete.
Naj bo današnji jubilej tudi priložnost za razmislek o tem, kdo smo in kam gremo kot narod. Aljažev stolp naj ostane večni opomnik, da brez trdnih korenin ni varne prihodnosti.