
Evropski poslanec dr. Milan Zver je spregovoril o majskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, kjer so poslanke in poslanci razpravljali o treh pomembnih temah za prihodnost Evrope: umetni inteligenci, enotnem trgu in evropski konkurenčnosti.
"V prejšnjem mandatu se je Evropa rada hvalila, da ima prvo celovito zakonodajo o umetni inteligenci na svetu. To je res. A težava je, da ima Evropa danes predvsem zakonodajo, nima pa dovolj evropskih prebojev na področju umetne inteligence," je uvodoma dejal poslanec. Medtem ko nas Združene države Amerike, Kitajska in druga gospodarstva prehitevajo, se Evropa prepogosto ukvarja z regulacijo namesto z inovacijami. "Umetna inteligenca je že tukaj. Spreminjala bo gospodarstvo, trg dela, zdravstvo, izobraževanje in delovanje podjetij. Nekatera delovna mesta bodo ogrožena, nastala pa bodo nova. Zato nas umetne inteligence ne sme biti strah," je prepričan poslanec. Po njegovih besedah lahko umetna inteligenca prinese hitrejše odkrivanje zdravil, boljšo diagnostiko, učinkovitejšo javno upravo, večjo produktivnost podjetij, hitrejše učenje in nove priložnosti za evropske talente. "Evropska unija mora zato ustvariti okolje, v katerem bodo evropski raziskovalci, podjetniki in inženirji lahko razvijali evropske rešitve. Ne pa okolja, v katerem znamo predvsem omejevati tiste, ki so danes pred nami. Če otežimo dostop do najboljših tehnologij, prihodnosti ne bomo ustavili. Poskrbeli bomo le, da bo nastajala drugje," poudarja dr. Milan Zver.
In prav tu se umetna inteligenca povezuje z drugo razpravo tega tedna — z enotnim trgom. "Evropska podjetja potrebujejo predvidljivost, manj birokracije in več prostora za rast. Enotni trg je ena največjih prednosti Evropske unije, vendar še vedno ni dokončan. Če želimo kakovostna delovna mesta, konkurenčno industrijo in višjo dodano vrednost, moramo podjetjem olajšati poslovanje, ne pa jim nalagati novih administrativnih ovir," izpostavlja evropski poslanec.
Enako velja za energetsko in podnebno politiko. "Sistem ETS je bil zamišljen kot orodje za zmanjševanje emisij. Toda danes je postal tudi dejavnik višjih stroškov za industrijo, podjetja in državljane. Prevečkrat se zdi, da od njega nimajo koristi tisti, ki vlagajo v čistejšo proizvodnjo, ampak posredniki in finančni igralci na trgu emisijskih kuponov," meni dr. Milan Zver.
"Varstvo okolja je pomembno. Toda evropska podnebna politika ne sme uničevati evropske konkurenčnosti. Če proizvodnjo samo izženemo iz Evrope v države z nižjimi standardi, okolju nismo pomagali nič. Izgubili pa smo delovna mesta, industrijo in strateško moč Evrope," poudarja poslanec.
Prepričan je tudi, da mora biti naš pristop jasen: manj ideologije, več zdrave pameti. "Evropa potrebuje inovacije, močan enotni trg, konkurenčna podjetja in podnebno politiko, ki podpira razvoj — ne pa birokracije, ki ga duši."