Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan miru. Združeni narodi so ta dan proglasili za mednarodni dan miru, saj želijo pozvati vse narodnosti in skupine ljudi, da spoštujejo mir in prenehajo z vsakodnevnimi sovražnostmi ter si na podlagi informacij ter splošnega zavedanja prizadevajo za mirno reševanje sporov. Mednarodni dan miru obeležujemo že dobra štiri desetletja. Generalna skupščina Združenih narodov je pobudo zanj dala že leta 1981, od leta 2001 pa ga obeležujemo 21. septembra.
V nadaljevanju objavljamo razmislek evropskega poslanca dr. Milana Zvera, ob današnjem dnevu.
Mednarodni dan miru nas vsako leto opomni, da je mir največja, a hkrati najranljivejša vrednota človeštva. V času, ko bi morali reševati socialne in gospodarske izzive ter izzive prehranske varnosti, se znova soočamo z brutalnostjo vojn in terorizma. Današnja realnost nas žal sili v trezen pogled na dogajanje v svetu.
Pretresa nas vojna med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, ki ima nadzor nad območjem Gaze, in izraelskimi obrambnimi silami (IDF). Nihče ne bi smel ostati ravnodušen ob prizorih talcev, bombardiranih mest in otrok, ki rastejo v sovraštvu. Na vzhodu Evrope Rusija še naprej brutalno napada Ukrajino in s tem ogroža temelje evropskega miru. Vojna, ki jo je sprožil Kremelj, ni samo napad na sosednjo državo, temveč na vrednote, ki so v jedru Evropske unije: svobodo, demokracijo in suverenost narodov. Prav zato je naša podpora Ukrajini moralna in strateška nujnost.
Zaskrbljujoči so tudi nedavni incidenti na Poljskem in drugih vzhodnih državah, kjer so napadi brezpilotnih letal iz beloruske oziroma ruske smeri znova pokazali, da je meja med vojno in mirnim sobivanjem v Evropi tanka. Takšni dogodki nas opominjajo, da varnost ni samoumevna in da mora biti Evropska unija enotna, odločna in pripravljena zaščititi svoje članice.
Mir je potrebno odločno varovati, predvsem pa ga zagotavljati skozi obrambno moč. Zato je del prizadevanj za mir tudi krepitev varnostne in obrambne politike – ne kot izraz militarizma, temveč kot nujen temelj, ki zagotavlja stabilnost, varnost ljudi in zaščito vrednot. V današnjem svetu se moramo zavedati, da je mir krhek in da ga lahko ohranjamo le, če smo pripravljeni zaščititi skupnosti pred grožnjami in nasiljem. Obenem pa moramo okrepiti tudi diplomatske napore, solidarnost med narodi in obrambo naših skupnih vrednot. Mir ne pomeni pasivnosti – pomeni odgovornost.
Trajen mir je tesno povezan z močnimi demokracijami. Družbe, ki spoštujejo človekove pravice, vladavino prava in omogočajo svobodno sodelovanje državljanov, so odpornejše proti konfliktom in predstavljajo pomemben gradnik miru v svetu.