Evropska komisija v oceni napredka držav na poti v Evropsko unijo za leto 2026 ugotavlja pomembne premike pri Črni gori, Albaniji, Moldaviji in Ukrajini, medtem ko druge države zaradi političnih blokad in neizvedenih reform zaostajajo. Evropski poslanec dr. Milan Zver širitev vidi kot pomembno varnostno in politično naložbo, ob kateri pa morajo kandidatke izpolniti pogoje za članstvo in spoštovati obveznosti do držav članic.
Dr. Zver je že v preteklih razpravah opozarjal, da je EU z odlašanjem širitve na Zahodnem Balkanu prepustila preveč prostora Rusiji, Kitajski in Turčiji. Približevanje regije Uniji je zato pomembno tudi za evropsko varnost.
»Evropa si ne sme privoščiti nadaljnjega izgubljanja vpliva v svoji neposredni soseščini. Državam, ki izvajajo reforme in se jasno odločajo za evropsko prihodnost, moramo ponuditi verodostojno pot do članstva. Prazne obljube in nenehno odlaganje koristijo predvsem tistim, ki želijo regijo oddaljiti od Evrope.«
Najdlje je napredovala Črna gora, ki bi po oceni Komisije lahko pristopna pogajanja zaključila do konca letošnjega leta. Napreduje tudi Albanija, ki si za cilj postavlja zaključek pogajanj do konca leta 2027. Njuni rezultati kažejo, da evropska perspektiva lahko spodbuja spremembe, kadar obstaja dovolj politične volje za reforme.
Pomemben je tudi napredek Moldavije in Ukrajine. Zver že dolgo opozarja, da je obramba Ukrajine povezana z varnostjo celotne Evrope. Njeno približevanje EU ter tesnejše obrambno in industrijsko sodelovanje zato presegata vprašanje samega pristopnega postopka.
»Ukrajina se evropski družini približuje v najtežjih mogočih okoliščinah. Podpora njeni evropski poti mora biti konkretna, spremljati pa jo morajo delujoče institucije, neodvisno pravosodje in učinkovito preprečevanje korupcije. Evropska varnost in uspešne reforme se medsebojno krepijo.«
Bolj zaskrbljujoč je zastoj Srbije ter Bosne in Hercegovine. Komisija pri Srbiji opozarja na pritiske na demokratične institucije in nizko usklajenost z zunanjo politiko EU, v BiH pa na politične blokade in nedelovanje institucij. Po Zverovem mnenju evropska usmeritev zahteva jasne odločitve in dejanja, predvsem pri odnosu do Rusije ter spoštovanju dogovorov s sosedami.
Za Slovenijo je posebej pomemben poziv Komisije k reševanju odprtih vprašanj nasledstva po nekdanji Jugoslaviji, meja, pogrešanih oseb in odgovornosti za vojne zločine. Vprašanje dostopa do arhivov že dolgo spremlja Zverovo delo. Že leta 2010 je Evropsko komisijo pozval k ukrepanju za odprtje arhivov nekdanje jugoslovanske tajne službe Udba v Srbiji. Opozoril je, da so po navedbah Študijskega centra za narodno spravo dokumenti o delovanju Udbe v Sloveniji shranjeni v Srbiji, slovenski državljani pa do njih nimajo dostopa. Srbska vlada se na večkratne slovenske prošnje za dostop ni odzvala.
Pobuda je vprašanje arhivov že takrat povezala z evropskim približevanjem Srbije, ki je za članstvo zaprosila decembra 2009. Slovenija mora vztrajati pri izpolnitvi nasledstvenih obveznosti. Soglasja k nadaljnjemu napredku Srbije ne bi smela dati, dokler ne prejme vseh arhivov Udbe, SDV, JLA, ZSNZ in drugih nekdanjih služb SFRJ, ki se nanašajo nanjo. Dostop do teh dokumentov je pomemben za zgodovinsko resnico, pravice žrtev in razjasnitev delovanja represivnih organov.
Komisija sicer opozarja, da bilateralna vprašanja, nepovezana s pristopnimi merili, ne sodijo v pogajanja, hkrati pa zahteva izvajanje obstoječih sporazumov. Zver pri tem poudarja, da mora evropsko približevanje vključevati spoštovanje prevzetih mednarodnih obveznosti.
Širitev odpira tudi razpravo o institucijah, odločanju in proračunu EU. Čeprav dokument izrecno ne predlaga odprave veta, Zver opozarja na pomen ohranitve ravnotežja med državami članicami.
»Širša Evropska unija mora ostati skupnost, v kateri imajo tudi manjše države učinkovit glas. Priprave na nove članice morajo varovati položaj Slovenije in drugih manjših držav. Uspeh evropskega povezovanja je odvisen tudi od zaupanja, da bodo njihovi interesi spoštovani.«