15. septembra 1947 je bil podpisan pariški mirovni sporazum, s katerim je bila večina Primorske (Goriška, del Vipavske doline, Tržaško zaledje, del Istre in Kras) uradno vrnjena Jugoslaviji.
V nadaljevanju objavljamo razmislek dr. Milana Zvera ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini.
Danes se s hvaležnostjo in ponosom spominjamo zgodovinskega trenutka, ko se je Primorska vrnila k matični domovini. To ni le datum na koledarju, temveč živ dokaz, da je slovenski narod sposoben premagati še tako težke preizkušnje, če ga vodita enotnost in ljubezen do domovine. Primorski rodovi so desetletja vztrajali, kljubovali nasilju in ohranili svojo identiteto – prav zato je ta praznik simbol poguma, neomajne narodne volje in poklon vsem, ki so se borili za slovenski jezik, kulturo in narodno pripadnost.
Žal je vladajoča koalicija s svojim glasovalnim strojem spremenila ime praznika v dan priključitve Primorske k matični domovini. Takšna sprememba je napačna in boleča za slovenski narod. Beseda »priključitev« zmanjšuje pomen stoletnega boja Primorcev in relativizira resnico, da je šlo za dolgo pričakovano vrnitev v okrilje domovine. S tem se briše zgodovinski spomin in zamegljuje trpljenje generacij, ki so živele pod tujo oblastjo, a nikoli izgubile narodne zavesti. Prav je, da spoštujemo dejstva in praznujemo vrnitev Primorske, saj to ime najbolj resnično izraža voljo in prizadevanja slovenskega naroda.
Ob današnjem prazniku iskreno čestitam vsem Primorkam in Primorcem ter celotnemu slovenskemu narodu. Naj nas spomin na vrnitev Primorske vedno povezuje, navdihuje k enotnosti in krepi našo ljubezen do domovine.